Preživel…

Dete je bolno, ima vročino. Včeraj sva jo, proti večeru, morala »zbijati«, danes, zaenkrat vsaj, temu ni bilo tako. In je brez apetita…

 

Včeraj sem ji vraga in pol pripravljal, da bi vsaj nekaj pojedla in popila, a edini rezultat vsega tega je bila – gora umazane posode. Prav, se zgodi…

 

Danes mi je izrazila željo po palačinkah. Kakopak, takoj sem šel v kuhinjo in pripravil maso, upajoč, da bo vsaj malo pojedla. Nekaj pred drugo – ni hotela z menoj v kuhinjo, pa sem ji prek računalnika in TV sprejemnika dal risanke, jaz pa sem šel dol in – hudič, a preblisnilo me je, da bi med peko tudi posodo pomil…

 

Ne vem, kako mi je zneslo, med štedilnikom in pomivalnim koritom, vmes pa sem trikrat še na balkon »skočil«, da sem skozi okno preveril, če je z Malo vse v redu, vem pa, da so palačinke pečene, in ne zažgane, in je posoda pomita. In še nekaj vem – razen v primeru zares »višje sile«, se nikoli več v takšno pustolovščino ne bom podal!