Za otroke naj ti bo vsaj malo lepo!

Zjutraj sem čestital sestrični, tri četrt stoletja, in leto čez, si je naložila na pleča. Je upokojena psihiatrinja, pa dobro pozna tako teorijo, kakor tudi prakso, »odlike« občestva…

 

Po zasnovi sva enaka, pa tudi ona sodi med »cepce«, ki »ne vemo«, da ima tudi starš »pravico do svojega življenja«. In se je, v tej svoji »nevednosti«, odrekala, marsičemu in povprek, ne nazadnje svojemu življenju, in to »samo« zaradi tega, da bi za svoje otroke živela, jim skušala čim lepše omogočati…

 

Ja, in medtem, ko sem ji pisal, mi je »ušel« tisti prekleta sebičnost  nagonska, »dobra« in »ljubeča«.