…
znanja, in spoštovanja tistega, kar imamo skupnega, je v nagovoru učečim se
dahnil sam Car Temin, ampak…
Znanje,
na žalost, ni zmožnost ponavljanja učne snovi, pač pa je krepko več, je razumevanje
predmetov učenja, posledično tudi zmožnost ugotavljanja ne/ustreznosti z
dejstvi oziroma z resnico, posledično tudi sprovajanje tega znanja v prakso, na
način, da okoliščine izboljšuješ, ne pa ponavljaš in tudi kvariš, obenem pa…
Ko je
že spoštovanje omenil… pravzaprav je govoril o »spoštovanju«, kajti kadar »spoštuješ«
tisto kar-nam-je-skupnega, takrat v bistvu ceniš samo SEBE, in tisto, kar je
tebi pogodu, in, če okoliščine dovoljšnjo polnost korita zagotavljajo, tiste,
ki so TEBI ENAKI, kar, z drugimi besedami, pomeni, da NISI zmožen ugotavljati
dejanskih vrlin, dejanskih sposobnosti, dejanskih dosežkov in vrednosti, in
tega nisi zmožen samo zaradi tega, ker takšnih vrednosti – v tebi NI!
Ne
vem, a zdi se mi, da je neka povprečnost, neka samoumevnost »spoštovanja«
vredna samo neumnosti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar