četrtek, 5. november 2026

Klimatske spremembe…

Vreme se spreminja, posledično se spreminja tudi podnebje. Spoznavamo neprijetnosti, kakršnih doslej nismo poznali, in te neprijetnosti, od suš, do obilnega, silovitega deževja in poplav, do gromozanskih zrn toče, katerim več niti zrna ni moč reči, vse te spremembe so tako očitne, da jih še poslednji bebec zmore zaznavati…
 
Nekateri svarijo pred našim početjem in pravijo, da bi morali obrzdati lastna ravnanja ter s tem vsaj zmanjšati naše negativno delovanje na podnebne spremembe.
Drugi so sila pametni, med njimi tudi takšni, ki položaje odločanja zasedajo, tudi na tukajšnjih tleh, ki trdijo, da so opozarjanja na naše neugodno delovanje na vremenske razmere navaden bav-bav, popolna neumnost, ker se vreme samo od sebe spreminja, se je v preteklosti, in se bo tudi v bodoče…
 
Hm, res je zaznati popolno bebavost, pri raznih razpravah o našem ne/vplivanju na klimatske spremembe, in to grozovito bebavost, pri tistih, ki odločajo, da bomo še naprej po starem ravnali, ne ozirajoč se na posledice, ker »se vreme samo od sebe spreminja«!
 
Res je, vreme se TUDI samo od sebe spreminja in tačas obeta najprej dospetje do nekih saharskih razmer, da bi le-tem sledila nova ledena doba. Vse se spreminja, kaj se ne bi vreme! Ne nazadnje ničesar večnega ni, razen nenehnega spreminjanja, minevanja, da bi se v preminulem nekaj novega, drugačnega porodilo. Jedro planeta, tisto razbeljeno, je vse manjše, kar neposredno vpliva na manjšanje gravitacijske moči planeta, in planet bo vse težje svoje ozračje obdržal krog sebe, dokler ne bo dospel v stanje, ki bo popolnoma enako tistemu na Luni. In z manjšanjem jedra, planet postaja vse hladnejši, podobno kot peč, ki z manjšanjem ognja postaja vse hladnejša, in s tem bo tudi ozračje postajalo vse hladnejše. Tudi zrak v sobi se hladi, ko moč ogrevalnega telesa upada, celo usahne, vendar…
 
Mi, s svojimi izpusti, dve stvari počnemo. Prva je ta, da onesnažujemo (ne samo zraka, pač pa tudi vodo in prst, posledično vse obstoječe!), druga pa ta, da uničujemo ozonsko plast, ki je edini ščit, s katerim planet razpolaga v upiranju neposrednemu učinkovanja sončeve toplote, pomeni, da POMAGAMO spremembam podnebja, ki sicer res same od sebe potekajo, da – POTEKAJO HITREJE! Da, v bistvu, sebi krajšamo čas, v katerem bo možno na poznan način obstajati na planetu, da vse bolj približujemo trenutek, ko bo planet dokončno mrtev in z njim vse, kar se na njem nahaja!
 
Trditve »vreme se samo od sebe spreminja, zato ničesar ni potrebno storiti« so popolnoma identične trditvam, katere bi nekdo izrekel v primeru zdravljenja neke bolezni, češ »itak bo umrl, ne glede na to, kaj počneš«! Ja, res je, bo, vsakdo bo umrl, o tem ni dvoma, vendar medicina, ki smrti ne more preprečiti, skuša temu, ki bo umrl, bodisi z omejevanjem bolezni, z njenim zaviranjem, bodisi z njeno odpravo, omogočiti – običajno, pričakovano, »normalno« živetveno dobo, ki bo zanesljivo opazno daljša, v primeru zdravljenja, kot bi bila v primeru »pusti pri miru, itak bo umrl«!
 
Da, res je, tako pametni, tako »daljnovidni«, tako za-bodoče-rodove-skrbeči so razni bebci, tudi pri nas, ki o teh vprašanjih odločajo in se odločijo ne samo za pusti-pri-miru, pač pa celo za nadaljuj-z-onesnaževanjem-s-krajšanjem-časa-živetja-na-planetu! In – čemu tako počnejo?! Zato, ker toliko bebavi pa spet niso, da ne bi vedeli kako so NEZMOŽNI v drugačnih družbeno tehnično-ekonomskih okoliščinah »ljudstvu« zagotavljati vsaj nekega minimalnega standarda in s tem, posledično, sebi tako čaščenih položajev! Pač, tako je, kadar nezmožna, nemoralna bebavost do odločanja dospe!

Ni komentarjev:

Objavite komentar