Njih
temeljna trditev je, da »moraš imeti najprej rad sebe, da imaš lahko rad tudi
druge«.
Ta
trditev je, kakopak, čista – bedarija! Je povsem skregana z logiko.
Sebe
imajo, nagonski, tako in tako radi, tu se jim ni potrebno truditi. Radi se
imajo, tako, da je vse lepo takrat, kadar njim ugaja, koristi, jim je všečno,
dobro. Pomeni, da so oni sami sebi merilo za lep, dober, pravičen svet. Pomeni,
da se imajo radi, pomeni, da so s tem tudi, brezpogojno – sebični!
Druge »imajo
radi« natanko toliko, kolikor ti drugi njim ustrezajo: če jim porajajo dobro, lepo,
ugodno, potem jih imajo radi, v nasprotnem jih ne marajo! Pomeni, da so, spet,
oni sami, in njihovo počutje ob nekom/zaradi nekoga tisto merilo, zaradi
katerega imajo, zgolj tozadevno, nekoga radi. Dejansko imajo radi lastno dobro
počutje in tisto, s čemer jim nekdo drug le-to zagotavlja.
Povsem
enako je s spoštovanjem: niso zmožni spoštovati, denimo, načelnosti, etičnosti,
torej tudi poštenosti, ker sami navedenega ne premorejo in jim je – celo čudno,
kadar se nekdo izkazuje drugače, nasprotno od njih, ki svoja ravnanja
prilagajajo okoliščinam!
Pomeni,
da »spoštujejo« zaradi koristi, ki jo ob nekom/zaradi nekoga imajo, in ne
spoštujejo tega »nekoga« samega, zgolj zaradi tega, ker je, kakršen je –
spoštovanja vreden!
Ni komentarjev:
Objavite komentar