Sovražni govor in svet bebcev

Te dni je zaznati veliko besedičenja o tem, kaj je (in kaj ni) sovražni govor, celo o tem, če vsebina, imenovana sovražni govor, sploh obstaja. In sta dve skupini, ki je, vsaka po svoje, prepričana v svoj prav, prva, ki trdi, da sovražni govor obstaja (in da je, zakonsko gledano, nedopusten), ter druga, ki takšnemu mnenju nasprotuje. Prav, takšna so dejstva, takšno je objektivno stanje, vendar – najprej skočimo k Ustavi!

KAJ JE, ta Ustava?

V prvi vrsti je Ustava izkaz pojmovanja realnosti. In kadar je takšna, da se izkazuje kot napredna (da upošteva različnosti = drugačnosti, da te različnosti = drugačnosti obravnava kot enakopravne = enakovredne pred zakonom), takrat je produkt (posledica delovanja, razumevanja) človeka (ki zmore, kot razumsko bitje, razumevati DOPUSTNOST /pravilnost/ OBSTOJA RAZLIČNOSTI/drugačnosti… ne nazadnje, te drugačnosti dejansko obstajajo, in jih vidimo na slednjem koraku!) In Ustava RS ustreza takšnemu pojmovanju (razumevanju) sveta (realnosti).

Ustava je tudi TEMELJNI AKT VSEH ZAKONOV! Pomeni, da MORAJO biti vsi zakoni, vse zakonske (posamične, in podrobnejše) opredelitve nekih, konkretnih vsebin, SKLADNE z opredelitvami, ki so (na generalen, splošen način) podane v Ustavi!

Že res, da ima sleherna bebava skupnost kopico popravkov-popravkov-popravljenih-zakonov, že res, da ti popravki-popravkov-popravljenih-zakonov samo dodatno zmedo vnašajo (v že tako umsko zmedeno občestvo), in je res tudi to, da pričajo o NEZMOŽNOSTI (CELOVITEGA) RAZUMEVANJA (posledično o nedogovorjenosti, nedovršenosti obravnavanja neke vsebine), a je res tudi to, da (načeloma vsaj) ne bi smel veljati noben zakon  (torej tudi ne popravek-popravkov-popravljenega-zakona), ki vsebine (katerekoli) razlaga (pojmuje) v nasprotju z Ustavo! In, mimogrede, ter upoštevaje obče sklicevanje na »temeljne človekove pravice«, in še bolj upoštevaje to, da je tudi Ustava RS naravnana v skladnost s temi »temeljnimi človekovimi pravicami«, in upoštevaje to, da je tudi o t. im. migracijah veliko govora – med temeljne človekove pravice sodi tudi pravica do gibanja (pravica do SVOBODNE IZBIRE  tistega kam-bom-šel, posledično tudi do tistega kje-se-bom-nahajal!), potemtakem je (glede na to, da po načelih enakopravnosti pred zakonom, zakonske opredelitve – načeloma – veljajo za vse, in veljajo za vse enako) tudi migriranje – povsem zakonita zadeva (in ZMORE BITI njegovo preprečevanje v nasprotju z opredelitvijo – in izvajanjem/izkazovanjem – temeljnih človekovih pravic)!

Kakopak, zadeve je potrebno obravnavati, tudi po tem vprašanju, življenjsko, in na osnovi konkretnih okoliščin (dejstev), pa zna priti tudi do določenih odstopanj (od v Ustavi zapisanega, in TUDI po vprašanju migracij!)), vendar so ta odstopanja DOPUSTNA takrat, kadar NISO selektivna, pač pa enakovredno obravnavajo vse primere, ki se zmorejo (vsebinsko gledano) izkazovati kot enaki (kot enako delujoči), in je tako, na primer, povsem zakonita prepoved vstopa v banko, kadar imaš obraz zakrit z burko… ker je, sočasno, prepovedan tudi vstop z /pustno/ masko, s čemerkoli, s čimer si zmoreš zakriti obraz ( = preprečiti prepoznavo), kajti – kadar si ropar zakrije obraz, kadar s tem prepreči možnost prepoznave /svojega obraza/, takrat, posledično, obstaja manj možnosti za to, da ga ujamejo, in da podleže kazni za svoje nedopustno ravnanje! Pomeni, da, pri prepovedi vstopa v banko z burko, ni poudarek na burki, pač pa na vsakem zakrivanju obraza, torej TUDI na zakrivanju obraza z burko.

KAKO Ustava obravnava DRUGAČNOST?

Če zapišem povsem preprosto, potem to naredim takole: vsaka (v realnosti obstoječa) drugačnost je (načeloma vsaj) ne samo dopustna (JE SKRAJNO BEBAVO NE-PRIZNAVATI NEKAJ, KAR DEJANSKO OBSTAJA!), pač pa tudi ima pravico do tega, da obstaja (neogrožana s strani okolja) natanko takšna, kakršna je (kakopak, in to velja za VSE drugačnosti, takrat, kadar se ne izkazuje/kadar ne deluje na način, da druge drugačnosti ogroža, da jim onemogoča njih nemoteno obstajanje)!!!

In med te drugačnosti sodijo tudi drugačnosti po vprašanju spola, narodne pripadnosti, jezika, ne/verovanja, politične opredelitve… da, in tudi – drugačnost v oblačenju!

Pomeni, če zapišem dodatno ugotovitev (izhajajočo iz ustavnih opredelitev!), JE NEDOPUSTNO ( = PROTIUSTAVNO, PROTIZAKONITO, PREGONU – ODPRAVLJANJU – tudi KAZNOVANJU PODLEGAJOČE) VSAKO RAVNANJE, KI SE IZKAZUJE V NASPROTJU Z USTAVNO OPREDELITVIJO DRUGAČNOSTI, IN NJENIH PRAVIC, potemtakem je nedopustno/nezakonito tudi ščuvanje proti drugačnosti, in še bolj – pozivanje k obračunavanju z njo, ter, še toliko bolj, samo obračunavanje)!

Skupnost nagonskih bitij je VEDNO dvopolna, VEDNO posluje po sistemu ali-ali (črno-belo), pomeni, da so v njej vedno tisti, ki so ZA (nekaj), in tisti, ki so PROTI (taistemu), tudi po vprašanju pojmovanja ne/dopustnosti tega, kar se da kot sovražni govor opredeliti. ČEMU je tako? Preprosto: VSAKO NAGONSKO BITJE SVET POJMUJE IZHAJAJOČ IZ SEBE (ni zmožno celovitega vpogleda/dojemanja/razumevanja sveta, ni zmožno načelnosti, potemtakem tudi etičnosti ne, ni zmožno niti tega, da bi, realno, ugotovilo lastne ne/zmožnosti, v odnosu do skupnosti in predvsem v odnosu do tistega, kar želi ZASE imeti!), pa – če mu je nekaj dobro (če mu ustreza), potem je tako tudi prav, in obratno. Predvsem pa vsako nagonsko bitje pojmuje v okviru pojmovanj, v katera je – zdresirano (ker ni zmožno razumskega delovanja/razumevanja objektivnih dejstev, je obsojeno na to, da se izkazuje v okvirih tistega tako-so-me-naučili)! Potemtakem…

Obstaja prva skupina, ki trdi, da da sovražni govor obstaja, in da bi moral biti nedopusten. Prav, ampak – kako velika je, ta skupina?

Četudi bi se dalo, na prvi pogled, govoriti o tem, da predstavlja polovico populacije (morda, NA PRVI POGLED = POVRŠNO = DEJSTVOM NEUSTREZNO) celo več, je resnica krepko drugačna – zelo, zelo, zelo malo je takšnih, ki vedo o tem, kaj zagovarjajo, in ki dejansko živijo skladno s tem, kar zagovarjajo!

Da temu ni tako? Prav, poglejmo zakaj sem napisal tako, kot sem!

Obstaja OBČE pričakovanje (celo zahtevanje) tega, da se prišlek asimilira z okoljem, da se prilagodi okolju ( = da samega sebe spremeni), pa da se začne obnašati tako, kot »se obnašamo mi«, da se začne oblačiti tako, kot »se oblačimo mi«, da govori tako, kot »govorimo mi«… da »prevzame naše vrednote« (uboga vrednotenja, in vrednote, nagonskih bitij, katerim je temeljno merilo dobrega, poštenega sveta to, da je moja rit zadovoljna!!!). Pomeni, z drugimi besedami, da občost pričakuje in zahteva od drugačnega, da postane – občosti enak ( = da postane tisto, kar zares NI)! Pomeni, da taista občost (v svojem izkazovanju) ne samo NE UPOŠTEVA temelja zakonitosti (dopustnosti) države, katero (BOJDA) tvori, pač pa jo celo krši, ravna v nasprotju z njo! In to pomeni, da je povsem BEBAVO takšno občost (ali zgolj njen del) obravnavati kot dejavnik spoštovanja tako zakonov, kakor »človekovih pravic«, kakor, ne nazadnje, drugačnosti… ne glede na to, da se v nekih (zanjo /še/ normalnih) razmerah besedno izkazuje kot »spoštovalec«! In da je temu res tako… bojda (čeprav zares) gre občost z vetrom, bojda (čeprav dejansko!) se s slabšanjem materialnega položaja veča občutek ogroženosti, bojda (čeprav zares) se z uveljavljenostjo določenih pojmovanj (izkazovanj) veča število tistih, ki pojmujejo (se izkazujejo) skladno z večinskim načinom… in zgodovina o neštetih takšnih primerih priča!

Tu, in po tem vprašanju, bi se dalo še o marsičem drugem govoriti, denimo o dejanskosti (resničnosti) tistega imam-rad, kajti – kadar imaš nekoga rad, takrat ga imaš rad ( = ga sprejemaš) natanko takšnega, kakršen je, in NE takšnega, kakršen MORA biti, da bo tebi ustrezal (ker, v takšnem primeru, NE SME BITI TO, KAR JE, nima pravice biti svoj in po svoje!). Obenem pa ZASE terjaš, da smeš biti, kakršen si!

In obstaja druga skupina (recimo, da je v dani točki »družbenih razmer« tudi v velikosti polovice populacije), ki s slabšanjem razmer samo – pridobiva na številčnosti! In v kateri so (še pomniš, da sem zapisoval o nagonskih, a izšolanih bitjih, ki zmorejo biti zgolj »strokovnjaki«, ne glede na to, na katerem področju izkazujejo svojo »strokovnost«?!) tudi »ugledni pravniki« (tozadevno ugledni BEBCI, ki sami zase menijo, in občost zanje meni, da so zmožni/verodostojni opravljati vsebine, za katere so-hodili-v-šole), celo takšni, ki zasedajo najvišja delovna mesta v svetovnih povezavah, a – niso zmožni celovitega vpogleda (niso zmožni iz neke konkretne pravice, katero skušajo »razumevati«, dospeti do temeljnih njenih opredelitev, do, na primer, Ustavnega zapisa, pa, posledično, v okvirih tega zapisa obravnavati ne/dopustnost ravnanj/izkazovanj, torej tudi ne/dopustnost pravic!)), pač pa »pravico do izražanja« (izpovedovanja) obravnavajo kot nekaj nepogojenega (čeprav MORA biti vsaka pravica pogojena z odgovornostjo, čeprav se MORA vsaka pravica zavedati tega, da NE SME posegati v pravice drugih, in zlasti ne v tiste, ki so zakonsko/Ustavno opredeljene kot pravice vseh in vsakogar!), neomejenega, po sistemu svoboden-sem-takrat-kadar-smem-početi-vse-kar-in-kakor-mi-prija! Potemtakem smem, po tej »logiki« tudi biti sovražen do drugačnosti, smem pozivati k njenemu odpravljanju ( = k obračunu z njo).

DA, sovražni govor obstaja! DA, in žal, z nekaznovanostjo postaja vse bolj dopusten. DA, v končni fazi bo popeljal od besed k dejanjem!

Živel svet nagonske bebavosti, živel svet živalskosti, prikrite v človekovih oblačilih! In, prosim, ta, neposredno predhoden zapis razumevaj kot: FUJ, OGABA!