Prvojanuarske

Ob povezavi »krščanska civilizacija« me sili na bruhanje, kajti – gibalo razvoja NI verovanje, pač pa razum(evanje), oba pa sta popolni nasprotji!

Kadar zmoreš le prebrati, nisi pa zmožen brati na način, da ob prebranem ugotavljaš verodostojnost zapisanega, na eni strani, in verodostojnost lastnega pojmovanja, na drugi, takrat je tvoje branje povsem nepotrebno početje, le izguba časa, ker – itak že vse »veš«, potemtakem se izkazuješ kot butec, kajti le butci vse »vedo«!

Pri vsakem razreševanju je potrebno najprej vedeti o tistem, kar naj bi razreševal. V nasprotnem primeru ne razrešuješ, pač pa slabšaš!

Včasih, sila redko sicer, tam, kjer zmorem upati v možnost spremembe, me mika, da bi kakemu »modrovalcu« nekako takole povedal:

Ko bi zmogel sestopiti s pručke, na katero si se povzpel, bi sebi izkazal korist. Že res, da bi ti, ob sestopu s pručke, odpadla krona, katero si si na glavo poveznil, a bi zato glava prišla bolj do izraza.

Kritika zmore biti tvorna, kadar jo izkazujejo tisti, ki vedo o čem govorijo, in je običajno obča, kadar jo izkazujejo tisti, ki niti tega o čem blebečejo ne vedo.

Vsi smo enaki, sorodstveno povezani…

Ne vem, morda, morda pa tudi NE, kajti – o različnih zmožnostih, izkazovanjih, vrstah… ne govorijo tisti geni, ki so vsem(u) enaki, pač pa tisti, ki NISO!

Narava je, pač, ustvarila določeno količino osnovnih elementov, in je od kombinacije teh elementov odvisna sleherna posamičnost.