»Vse je treba imeti rad«

Naslovna trditev, katero sem ničkolikokrat slišal, in se tudi pogovarjal, o njej, pa…

Bom kar v podobi pogovora prikazal, kako je konkretno prepričanje NAPAČNO, in kako ta, ki ga izgovarja – sploh NE VE o čem govori!

Naj bo sogovornik, ta, ki trditev izkazuje, NN, jaz bom pa kar J…

 

NN: Vse je treba imeti rad!

J: Res? Zakaj pa?

NN: Ker je le takrat, ko imaš vse rad, svet dober.

J: Aha. Dobro. Pa ti, imaš vse rad?

NN: Ja, imam.

J: Tudi razne nasilneže, pa morilce?

NN: No, teh pa ne maram.

J: Kaj pa tatove?

NN: Ne, ne maram tatov.

J: Pa te politike, ki nam sproti zaseravajo?

NN: Tudi njih ne maram.

J: Pa… imaš rad lažnivce?

NN: Ne.

J: Kaj pa tiste, pri katerih nikoli ne veš, kakšni se bodo pokazali?

NN: Tudi takih ne maram.

J: Ampak, veš… če malček razmislim, potem sva prišla, skupaj, od tvojega VSE-je-treba-imeti-rad do tega, da sva ugotovila, da ti, zares, v bistvu – NIKOGAR ne maraš! Razen sebe, seveda, ker… Ker se ne zavedaš, da si le neznaten delček teh »vseh«! 

P.S.

Lahko bi, namesto tega imeti-rad, uporabil besedo spoštovati, ali priznavati, sprejemati…

In še en pripis:

Ne, Svet nikoli NE bo dober, če boš imel VSE rad, pač pa bo dober SAMO TAKRAT, kadar boš iz njega zbrisal vse tiste, ki ne izpolnjujejo potrebnih pogojev za to, da bi jih lahko imelo razumsko, etično bitje rado!