Malo, malo

Ta je (bila) prva, med vsemi, katere sem snemal, jih posnel.

Spočetka sem to počel zelo poenostavljeno, in obstajajo tudi takšne, ki niti "sinhronizirane" (glasovno usklajene) niso, kasneje sem dodajal tudi melodije (zapolnjeval praznino - izostanek zvoka, med posameznimi verzi), pa skrbel tudi za "instrumentalni" del (še vedno predvsem vokalen), in mi je celo uspevalo, napredovati, čeprav...

Delal sem tako, da sem krog sedme, zjutraj, ko sem ostal sam doma, sedel za mizo, napisal besedilo, izbezal neko melodijo, katero sem, enkrat že, na snemalnik (zvoka) ujel, potem pa - gremo snemat. Pa (zvočno) linijo za linijo, dokler me celota ni zadovoljila, bolje - dokler ni bila že takšna ura, da sem hitel potem še brisat šume, pa izbirat slikovno gradivo, pa filmček delat... da sem dokončal, z objavo na "tubi", do četrte, ko... ko nisem več bil sam doma. Tako da...

Zavedam se slabe kakovosti posnetkov, zavedam se, da bi v nekem studiu zadeva drugače zgledala, zavedam se marsičesa, pa tudi tega, da - bi prav rad videl, tistega, ki bi zmogel, dan za dnevom, nek nov svoj posnetek objavit, pa zanj narediti melodijo, besedilo, skratka vse, kar je s tem posnetkom povezanega, ob čemer - še največ časa gre prav za te banalnosti, brisanje šumov, izdelava filma in podobne traparije, za tisto "nujno zlo", ki se pri sleherni zadevi pojavlja, in tudi pri tej, konkretni.

Malo, malo. Ni izvedbeno dovršena, daleč od tega, je pa lepa. In predvsem ne takšna, kakršne so razne bejbebejbe...