Boleče negotovo

Gotovo je to, da pride,

vse, čemur je dano priti,

gotovo, da dan vzide,

dokler mu je dano biti,

gotovo nasmeh se skrije,

ko čas vzame mu moči,

in hlad, ko srce ovije,

gotovo izprazni oči…

 

Gotovo gre vse po svoje,

gotovo gotovo le zna,

še pesem se vsaka izpoje,

v pozabi, gotovo, konča,

gotovo mi je želeti,

četudi počnem to zaman,

mi spone želja znal razpeti,

gotovo, bo zadnji moj dan…

 

A to, če se bo zbudila,

gotovo trditi ni moč,

in, znova, razpela krila,

v letenje, tako, kot nekoč,

če znova me bo objela,

gotovost trditi ne sme,

pa bo negotovost bolela,

gotovo, gotovost to ve.