Kam?

Vsako jutro, prav vsak dan,

se rojeva ta moj »kam«,

ni mi moč ga potešiti,

ni mi moč odgovoriti,

sploh ne neha, ni mu stati,

vsaj za hipec mirovati,

vselej »kam«, ta, vražji, »kam«,

a ustreči mu ne znam…

 

Kam naj grem, če ni kam iti,

do želja mi sploh ni priti,

v prazno pot bi se podala,

zgolj zato, da bi zastala…

Kam naj grem, prav nič ne čaka,

čas le svoj napev odtaka,

šir praznine se razteza,

da boleče v rane dreza…

 

Kam naj grem, le tu mirujem,

čakam bol da odbolujem,

ta pa noče se predati,

me iz svojih krempljev dati…

Kam naj grem, nikjer iskati,

za ničemer se podati,

do tedaj, ko časa volja

me popelje v šir vesolja.