Sonce
je vstalo, pomelo oči,
vonj po
dežju pa dišavi,
znova
življenje obnavlja poti,
v
zraku, na drevju in v travi…
Srna
pod češnjo, lepo se sladka,
kaj več
bi sploh še hotela,
včasih
užival bi, zdaj se ne da,
tema
užitek je vzela…
Biba se
trudi vrh bilke dospet,
kapljica
ji ponagaja,
ni mi
je gledat, preveva me, spet,
vse je
drugače, do kraja…
Vse je
drugače, kot prej je bilo,
časa,
pogleda nevredno,
tudi
lepote ne čuti oko,
kadar
počuti se bedno…
Vse je
drugače, tako mora bit',
ko ti
srce kdo izreže,
ni mi
brez Nje, kar bi moglo zbudit',
kar mi
zagon spet vpreže…
Vse je
drugače, in prav je tako,
kaže,
da mi je veljala,
Ona bi,
zlahka, iskrila oko,
me do
lepote peljala…
Ni komentarjev:
Objavite komentar