Potrebujem te!

Brez tebe prazen moj objem,

trpljenje ga preveva,

ni Sonca, ni veselja, ničesar ni v njem,

da to, s seboj, odeva…

Brez tebe žalostne, boleče so oči,

le solza se zasveti,

jim prav nič ni pomembno, ničesar zanje ni,

kar bi hotele zreti…

Brez tebe mi poljub povsem je onemel,

le v mislih mi ostaja,

čemu bi se rojeval, čemu bi zagorel,

ko duša se razkraja?!

Brez tebe ni poti, brez tebe ni želja,

nič več mi ni početi,

korak pa sploh ne ve, če naj se kam poda,

saj ni mu več živeti!

 

Te potrebujem, kako te potrebujem,

da znova sanjam, in da, zopet, snujem,

da vem zakaj mi biti je sploh dano,

da mi nebo bo v soncu nasmejano…

Te potrebujem, kako te potrebujem,

brez tebe trga, dan za dnem žalujem,

brez tebe misel zmore le moreča,

si moje Sonce, ti si moja sreča!