Nebo ko
zasije, se sonce razlije,
do zadnjega
koščka, še v dušo, do dna,
v očeh
in v nasmehu se pesem razkrije,
iz tebe
razkriti se pravljično zna…
Ko
zvezde zlatice v noč se podajo,
da kličejo
sanje, spokoj da bude,
vse
moje se želje odevati dajo
v tvojo
toplino, v tvoje srce…
Iz tebe
lepota poti zmore tkati,
iz tebe
kazati prelestna se zna,
ob njej
zmorem biti, ob njej se podati
do
samega vrha, v širjave neba…
Iz tebe
razkrije vsa moja se sreča,
boli,
če ne sije, če meni je ni,
le tebi
se misel, in želja, posveča,
želeč,
da potaplja se v tvoje oči…
Ni komentarjev:
Objavite komentar