Sem ti povedal?

Sem ti povedal že, morda,

kako, v trenutku, si zašla

tja v mene, kjer ni globje priti,

kako s teboj sem ves prežet,

kako si v meni ves moj svet,

kako brez tebe ni mi biti?

 

Sem ti povedal že, morda,

da pol si mojega srca,

in duše moje polovica,

da v meni teče tvoja kri,

da me ohranja, me živi,

ko v zadnji košček mi pronica?

 

Sem ti povedal že, morda,

da tvoja volja me ravna,

da mi s seboj porajaš sanje,

da se potapljam ti v oči,

ko mehke so, ko v njih gori,

da nisem, ko ne smem več vanje?

 

Sem ti povedal že, morda,

da hipec vsak je poln gorja,

če mi te dano ni objeti,

da me brez tebe vse hladi,

brez tebe mi ničesar ni,

še iskra plaha ne zasveti?

 

Vem, sem povedal, spet povem,

kjerkoli sem, in kamor grem,

povsod si v meni, da te grejem,

po tebi vedno hrepenim,

brez tebe jočem, in trpim,

in le s teboj lahko se smejem…