Kogar
ne maram, z njim ni mi dela,
zanj mi
povsem je vseeno,
tudi če
noč ga bo neka vzela,
z njim
ne bo nič izgubljeno!
Kogar
ne maram, temu dam spati,
kaj bi
ga mučil brez veze?!
Kdor pa
v mene uspel je pognati,
njemu ne
dajem odveze!
Muči me
vsaka njegova težava,
skušam jo
vsaj ublažiti,
če pa
preveč trmoglavi mu glava,
sile ne
grem mu storiti…
Vendar –
če misliš ob meni, z menoj,
potlej pa
več tu ni šale,
ker
vsak korak, ki napačen je, tvoj,
zmore
oba popeljati do štale!
In, če
še dete je del naju dveh,
potlej še
manj je prostora!
Ker ni
dolžan drug nositi nek greh,
ki se
spočet ga ne mora!
Potlej
izbire velike tu ni,
pravzaprav
nudi se dvoje:
skupaj
je pot, ki je nič ne kazi,
če bi
kazeče, pa – pojdi po svoje!
Ni komentarjev:
Objavite komentar