Očitno sem se zmotil, glede izpraznjenosti... ali pa sem se začel, spet, polniti...
Sem
potrpežljiv. A ne brez meja!
Zlahka
zmorem, dokler vsaj dogovor nek velja.
Ko pa
je dovolj, ker že poči nit,
e,
takrat pa zmoreš se od mene naučit…
Prvič:
prav nikdar me ne podcenjuj!
Če se
delam slepega, še nisem z umom tuj!
Laž je
plehka stvar, zlahka se izda,
zlasti tam,
kjer itak ni besede, ki velja…
Drugič:
ko mi greš čez rob, meni te več ni!
Marsikdo
je skusil, pa ne skušaj tudi ti!
Vse
življenje sam hodim prek sveta,
meni znese,
tebe pa spet vrglo bo do dna…
Tretjič:
ko enkrat spoznam, da je vse zaman,
mi takrat
korak nikdar v že znano ni ravnan!
Tudi,
če srce, me kdaj zaboli,
mi razum
napak storjenih znova ne pusti…
Sem
potrpežljiv. Goltam marsikaj.
A ne
skušaj, kje dobroti moji dan je kraj!
Ker
lahko takrat, ko ga prepoznaš,
vse do
tja dospeš, kjer meni nič več ne veljaš!
Ni komentarjev:
Objavite komentar