Vrata

Na poti do konca, do zadnje čeri,

je mnogokrat treba zastat,

v željah se ponuja nešteto smeri,

prav toliko nekih je vrat…

 

Zvečine odprta, povsem na stežaj,

da skoznje brez muke se da,

za njimi vsakdanje, nevredno, pa kaj,

dospet je le tisto, kar, bojda, velja…

 

Med redkimi takšna, ki moč si žele,

da bi se podala škripaje,

izbirčna, pa skoznje prav vsakdo ne sme,

dospeti, kjer možnost se daje…

 

Že res, gre hitreje brez nekih ovir,

zadržki so v dobro človeka,

je bolje počasi, vsled mnogih izbir,

na lahko nič v prazno izteka…

 

Za vrati zaprtimi moč je iskat,

vse tisto, kar zgodbe ustvari,

in tudi, če ni se jim vedno podat,

pred njimi se nič ne pokvari…