Misliš,
da veš, zato, ker smeš živeti?!
Veš,
vedeli so tudi o ploščati.
Še prej
jim o kožuhih bilo je znati,
s katerimi
se da ogreti…
Vedeti
ti je o dobrih… ki so slabi.
O
poštenih, ki skažejo se drugačni,
z leti,
kakopak, tebi napačni.
Ker jih
priložnost, bojda, pograbi…
Vedeti
ti je, da nisi kot ostali.
Čeprav si,
in vselej boš, do kraja.
Zrcalo
ti, kaže, močno nagaja,
ga niso,
očitno, dovolj uravnali…
Vedeti
ti je, da vse veš, vse znaš.
Z
izjemo tistega, kar izveš kasneje.
Pa še
takrat drugače, kot res šteje.
In –
načelen si, ker se z vetrovi ravnaš?!
Če niti
sebe ne vidiš, kako boš ostalo?!
Ne vrti
se zgodovina, vrtiš ti.
Eni v
naprej, a tebi se zdi,
da lepše
v nazaj bo pognalo…
Misliš,
da veš, zato, ker smeš živeti?!
Ma, sto
življenj ti je premalo,
da bi v
betici se prižgalo,
da,
malo vsaj, se v njej posveti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar