Saj vem, saj vem…

Saj vem, saj vem, da v tebi je polje cvetoče,

saj vem, saj vem, nebo, ki brez sonca se joče,

saj vem, vse to, in vem, da bi znova sijala,

a kaj, ko vem, da zlahka ponovno bi žgala…

 

Saj vem, saj vem, bilo je povsem neigrano,

saj vem, saj vem, od srca do srca peljano,

saj vem, vse to, in tonil v oči sem globine,

a kaj, ko vem, da nove privro bolečine…

 

Saj vem, saj vem, sva pravljico smela živeti,

saj vem, saj vem, drug v drugem oporo imeti,

saj vem, vse to, in zvezde sva znala buditi,

a kaj, ko vem, da pot zmore hitro zaiti…

 

Saj vem, saj vem, bilo je nikjer še spoznano,

saj vem, saj vem, v pesem prelepo obdano,

saj vem, vse to, bi znova poljubi v dno segli,

a kaj, ko vem, prek vsega so madeži legli…