Pustiva času čas

Pustiva času čas…

Naj, še naprej, razkraja,

polegati podaja

se žalost na obraz…

Pustiva času čas.

 

Ničesar ne rešuje,

nasprotno, le zapleta,

ko grde zgodbe spleta,

prav nič ne omahuje,

ko tvori le še huje.

 

Pustiva času čas.

Zna kruto bit spoznanje,

razblini, v hipu, sanje,

ki upom so v okras.

Pustiva času čas.

 

Tako kot ga živiš,

ko hipec vsak te maže,

tako se ti izkaže,

ko znova se zbudiš.

Ko znova zaihtiš.

 

Pustiva času čas.

Je v tebi, kar te vodi,

čeprav v srce ne sodi,

a pelje v poraz.

Pustiva času čas.

 

Le – nič ne pričakuj,

ker čistost mi je ljuba,

iskrenost zvesta druga,

pa ti postanem tuj.

Ti kar po svoje pluj…