Gleda
rilček, v mlaki zleknjen, ptico prek neba:
'boga
žverca, nebogljena, le kam si prišla,
nimaš sreče,
nimaš blata, črvov, ne smradu,
ni za
kanček ti lepote, ki je meni tu…
Ptica
pa – le krila steza, in v soncu kroži,
vrag ga
vedi, če za hip se ji po blatu toži.
Lahko
jih tisoče nabereš, pa enega samega mene ne boš sestavila.
Ni komentarjev:
Objavite komentar