Kdor se
posledic lastnih ravnanj ne zaveda, temu ne kaže ravnati.
Ni
čistosti, s katero me umazanija prepriča!
Ne
sanjaj s tistim, ki sanje ubija.
V
mladosti misliš, da imaš svet v rokah, na starost ugotoviš, da le zrak v njih
držiš.
Kadar
proti toku plavaš, takrat je že obstanek na površju dospetje.
»To je
povsem človeško,« pravijo tisti, ki skušajo svojo živalskost v človeških
podobah opravičevati.
Večno
upanje, verovanje, religija, dragi Marks, ni opij »ljudstva«, je le izkaz
zmožnosti neumnosti.
Bi
upal, a si ne upam več, kjer upanja nimajo realne podlage!
Ne
ponujaj mi vode, po tem, ko si me s svojim blatom obdaril.
Ni komentarjev:
Objavite komentar