Večen trap!

Ni umno biti, kakršen sem sam! V svetu popolnoma drugačnih…

 

Sredi svinjaka ti bo smrad, neizogibno, v nosnici silil. Sredi svinjaka se utegneš z vsakim korakom v dreku znajti. Sredi svinjaka ti bodo še najbolj skrite sanje požrli.

 

Ni umno biti, kakršen sem sam! Kjer pamet vlada, moraš biti neumen, da ne izstopaš! Kjer »dobrota« kraljuje, moraš sebično, če želiš biti »dobrega« deležen! Kjer »poštenost« do neba sega, moraš sleherno priložnost izrabiti, da te v tla ne potolčejo! In kjer so »načelni«, »moralni«, moraš vselej pravi obraz s kljuke potegniti, da se z neprimernim ne bi izločil!

 

Ni umno biti, kakršen sem sam! Ni umno imeti rad, nekoga drugega, kajti ta drug ima tudi rad, sebe, pa bo tvoj imam-rad, slej ko prej, do obupa dospel! Ni umno težave drugega nase prevzemati, kajti ta drug ti jih bo, z veseljem, na pleča naložil, obenem pa tvojim hrbet obrnil, še več, še huje, z bolečo »hvaležnostjo« ti bo »poplačal«! Ni umno o lepem, dobrem, poštenem, človečnem… svetu sanjariti, skušati zanj prispevati, v svinjaku, v katerem le sitost lastnega želodca o lepotah sveta govori! In sploh ni umno resnice v mislih, kaj šele v besedah, v ravnanjih imeti, in izkazovati, tam, kjer »mislijo«, na jezikih izkazujejo, resnici niti na pot ne dovolijo!

 

Ne, ni umno biti, kakršen sem sam! A kaj morem, glede tega, zgolj sebe premorem, takšnega, kakršen sem, vedno bil, in drugačen niti s samim seboj ne bi zmogel živeti.