Večinski
»vedo«, da se nasprotja privlačijo…
Sorodnikov
ne moreš izbirati, »sorodnike« pa lahko. In jih. Pa…
Pravijo,
nekateri, ki pravilno trdijo, in resnico izgovarjajo, da se isto privlači, da
se enak samo z enakim, ali vsaj s krepko podobnim, dobro znajde, in počuti.
Imam
sorodnike. Ne morem jih sam izbirati. So mi zapisani. Z absolutno večino niti
stikov nimam, ker ničesar skupnega ne delimo, razen formalne opredelitve, ki
govori o tem, da smo v sorodu.
Nimam »sorodnikov«.
Sem pri zdravi pameti, in se zavedam, da sorodstvo »raste« v porodnišnici, ne
na cesti! Pa tako vse, ki se krog mene nahajajo, delim na neznane, na znance,
in na redke, izjemno redke prijatelje! S prvimi in drugimi ničesar resnejšega
nimam, in svojega življenja z njimi ne delim. Prijatelje pa – tiste, katere
imam, poznam že leta, desetletja dolgo, in čeprav ne zmoremo o vsem govoriti,
ne da bi do nestrinjanj prišlo, še vedno vem, da – ko bi jih prosil, bi bila
prošnja uslišana, in obratno. In še nekaj vem – z ničemer me ne bodo izdali, z
ničemer mene, mojega imena, ne bodo (u)mazali!
Kadar
krog sebe nabiraš tiste »vsakdo«, kadar, z drugimi besedami, nimaš niti
najblažjih meril, in si nezmožen razlikovati med prav in neprav, med moralno in
nemoralno, takrat krog sebe nabiraš navaden, pravzaprav dvonog – drek! In če to
počneš, potem zagotovo, veš, čemu! Ker ti takšni, pač, ustrezajo, ker so na
tvoji »valovni dolžini«, ker – si njim povsem enak!!!
In
odpadejo, v enem samem trenutku, vsa kazanja s prsti, teh enakih, na neke
posameznike, zaradi katerih naj bi bil svet grd, krivičen, takšen, pač, kakršen
je, kajti – edina resnica, morda kruta, zagotovo pa večini nesprejemljiva, je
sledeča: prav zaradi tega »vsakdo«, zaradi večine, zaradi vseh tistih, ki v
nepomembnih niansah sebe vidijo, da so drugačni od ostalega dreka, da,
izključno zaradi »ljudstva«, in vseh »ljudstev« tega sveta, je svet kakršen je,
»ljudstvom«, njihovi nravi, primeren!
Ni komentarjev:
Objavite komentar