Beseda
je hiša, in plamen, toplina,
v besedah
je tisoče drobnih stvari,
beseda
je pot, za podobe spomina,
zadiha
v njej vse, kar bilo je, a ni…
Beseda
je mati, ki postelj pogreje,
postélje
v globini, jo v mehko ravna,
ko v
njenih očeh se nebo ti zasmeje,
beseda
pove, da si v sreči doma…
Beseda
je oče, četudi v oblake
zapuha kdaj
strele, ker čas ga jezi,
a
vselej in budno zre tvoje korake,
le
lepih besed ti v življenju želi…
Besede
so čudne, pustijo se peti,
in mnogokrat
v prazno leteti hite,
tedaj
pa, ko zmoreš v njih zacveteti,
takrat
zate črke sestavlja srce…
Ni komentarjev:
Objavite komentar