Pravljice ne rešujejo sveta!

Noben družbeni sistem, nobena politična opcija, neka vzgoja, in njej podobna učinkovanja, prav nič od vsega doslej početega, v poskusih spreminjanja sveta, ne bo spremenilo dejanskosti, sveta kot takega! Nič! Iz preprostega razloga, ker ga ni učinkovanja, s pomočjo katerega bi spreminjal zasnovanosti, in to celo brez nepredvidljivih, večinoma škodljivih posledic počel! Ni teorije, alkimisti so že davno spoznali, da iz kamna ni moč zlata priklicati…

 

Dokler ne-svinja živi v svinjaku, med svinjami, dotlej bo morala upoštevati red svinjaka, oziroma svinj, do tedaj se bo morala po svinjsko ob koritu prerivati, do tedaj bo umazana, če ne od lastnega valjanja v blatu, potem radi tega, ker jo bodo svinje (za)mazale. In bo prihajalo, občasno, ter vse redkeje, do nekih nesporazumov, do trenj, celo spopadov, in bo prišlo, enkrat že, do tega, da bo ne-svinji »počil film«, pa se bo na-vse-ali-nič podala… če jo svinje prej ne požrejo, seveda.

 

Enako, popolnoma enako velja za vsa okolja, znotraj katerih naj bi po istih zapovedih, pravilih, normah, živela različna, vsebinsko gledano različna bitja, potemtakem tudi za svet kot tak, za svet dvonogega življa, v avtomobilih vozečega se.

Dokler ni poenotenja, do takrat norme ne zmorejo enakovredno, vsem, in za vse, učinkovati! Poenotenja pa ni moč doseči, tam, kjer različnosti obstajajo!

 

Ko bom ne-svinjo spustil iz svinjaka, jo, na primer, na nek travnik, pašnik razporedil… šele takrat bo smela, in zmogla, dihati-polnih-pljuč, biti to, kar dejansko je, ne-svinja! In tudi svinjam bo (vsaj en) razlog manj, za njih nezadovoljstvo, za izhajajoče konflikte.

 

Celo znotraj istega rodu, denimo pri pticah… ko bi lastovica morala živeti med pingvini, in ne bi smela (po)leteti… ko bi pingvin moral med lastovkami, ki bi letenje od njega terjale… v obeh primerih bi drugačnost bila obravnavana, obtoževana, izločevana, v trpljenje vodeča! In lastovka bi morala postati pingvin, in, na drugi strani, pingvin lastovka, da bi se neprijetnostim, trpljenju izognil(a), to pa je, tudi teoretično, nemogoče, celo na daljši rok, v bistvu – nikoli! Tako da…

 

Dokler ne bo prišlo do fizične ločitve nagonskega in razumskega dela, dvonogega sveta, dokler ne bosta obstajala dva svetova, med seboj pregrajena… da se nagoni sebi primerno, po nagonih, ravnajo, medtem ko bo razum smel razumsko, dotlej so sleherna pričakovanja vsebinskih sprememb, nekega drugačnega, boljšega, lepšega sveta – upanja brez osnove, možna samo tistim, ki v pravljice verujejo!