Dete
moje, milo, malo…
Morda v
dan si že vstalo,
soncu zbujati
nasmeh krenilo,
pticam
pesem namenilo,
in se v
korak podalo,
da nek
svet bi osvojilo…
Ali pa
spod vek počivaš,
v nekih
sanjah se razkrivaš,
da jih
barvaš, jih topliš,
ko prek
sinjega letiš,
nasmejanih
lic uživaš,
in po
svoje v svojem bivaš?!
Kakorkoli,
tu si, v meni,
v svoji
zgodbi vzneseni,
grejem
te, in ti me greješ,
razigrano
se mi smeješ…
pa
čeprav nek kup vsega
nama v
objem ne da.
Ni komentarjev:
Objavite komentar