… jo
je bilo zjutraj moč slišati, v podobi spontane samohvale.
Res,
zaradi česa pa?
Kel
posplavlam za sabo.
Lepo,
sem dejal, čemu pa tu tega ne počneš?!
In je
sledil molk…
Veš,
pri mami nisi pridna, sem ji skušal pojasniti, pač pa se bojiš. Ko bi bila
zares pridna, bi tudi tu svoje igrače pospravljala, ker pa tata ne kaznuje z bolečino, ti ni treba. Pač, tata je čuden, in ima na sila čuden
način rad, pa raje nase prevzema vse tisto, kar ti ni ljubo, kot da bi tebi
taisto prepuščal. In kaže, da ti je tako povsem v redu, nič ne ugovarjaš. Sicer
pa – rasteš, in boš že ugotovila razlike med »ljubeznijo« sebičnosti in dejansko.
Ni komentarjev:
Objavite komentar