Varljiva sreča…

Vse lepe nade čas ukrade,

očitno ni mu drugega početi,

kot da hitel bi, iz naslade,

temniti vse, kar kdaj zasveti…

 

Ni temi, da bi se predala,

le sebe ljubi, sebi hoče,

še sonce bo požreti znala,

ker ji le v hladu je pojoče…

 

Pa up slepilo zmore biti,

slepilo, ki rodi boleče,

želeč svetliti, in topliti,

spozna le pot varljive sreče…