O
tem, da so nagonska bitja nemoralna, pričajo tudi njihova dvojna merila, s
katerimi ISTE stvari na popolnoma drugačne načine obravnavajo, v odvisnosti od
tega, če jih sami počnejo, ali pa jih drugi delajo njim, v odvisnosti od tega,
če imajo sami od teh stvari korist ali škodo…
Že
petintrideset let poslušam bebavo bevskanje o »komunizmu« (mimogrede: komunizem
je družbena ureditev, ki v praksi, vsaj v znani preteklosti, nikoli in nikjer
še ni obstajala, pač pa obstaja samo v teoriji, o kateri pa tudi ničesar ne
vedo!), o »tiraniji«, o »krivicah«, ki so se jim dogajale, o nasilju, s katerim
se je izkazoval nekdanji režim… pa bi bilo moč sklepati, da jim je nasilje
moteče, da ga ne odobravajo, še več, da se mu zoperstavljajo, obenem pa…
Obenem
pa podpirajo Izrael in ravnanja, dobesedno genocidna, ki z nasiljem uveljavljajo
pravice ene strani, na račun druge, kakopak. In se jim takšno početje zdi
povsem sprejemljivo, samoumevno, in se ne zavedajo, da so v tem nasilju
SOUDELEŽENI, da se, potemtakem, sami izkazujejo z njim (kako že gre tisto o
držati-vrečo-lopovu?!). Še huje, ko bi dospeli do potrebne moči, bi tudi sami
na enake načine »razreševali« vse tisto, kar smatrajo kot problematično in
potrebno odprave!
Kadar
na tak način obstajaš, kadar ti smeš početi svinjarije, taiste, za katere druge
obsojaš (kakopak v kolikor jih tebi počno), takrat si, pa čeprav si nagonsko
butast in se niti sebe kot celote ne zavedaš, nemoralen, nenačelen, nepošten!
Takrat vse sodiš skozi lastno-rit, takrat zate nobena pravila ne veljajo, pa je
žalostno, da takšna mentalna beda, da takšna pokvarjenost »ureja« vprašanja
skupnosti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar