Danes
sem imel srečo, celo dvojno! Pa ne tiste sreče s področja čustvovanja, sreče,
katero je moč opisati kot eksplozivno, kipeče veselje, o katerem bebci, ki o
svojih »srečnih« živetjih govorijo, očitno bolj malo vedo, pač pa…
Prva
sreča je bila v podobi okoliščin, naklonjenih mojemu razporejanju časa – malo
pred pol deveto se je Furij prikazal, pa sem ga zaprl v kuhinjo, se preoblekel
in pograbil dokumente ter ostalo šaro in tik po deveti sva že bila na veterini…
Druga
sreča pa se je izkazala s tem, da so moja prizadevanja, da je moje tolaženje
mačka delovalo, pa se je krepko manj in tišje oglašal, kot se je včeraj Hermo…
Zdaj
sem opravil s čipiranjem. Do nadaljnjega, do takrat, pač, ko bomo mi na vrsti,
za čipiranje. V kolikor bo »demokratični« primitivizem uspešno nadaljeval v
začrtani smeri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar