Glede
na to, da je duševna bolezen stanje, v katerem se v istem telesu nahajata dve
(ali več) podzavestni »osebi«, ki zaradi lastne razslojenosti nikoli ne zmoreta
dospeti do dejanske svobode živetja, radi česar obstajata v trajnem
nezadovoljstvu, bi bilo moč sklepati tudi o tem, da je obče psihično-duševno
zdravje bolj kilavo, saj gre tudi pri občosti za izrazito razslojenost, za
živali v sicer človeških telesih, ki pa so se primorane ravnati po človeških,
ne po lastnih, opredelitvah, vsaj večinoma. Zaradi tega je sporno tudi njih
prepričanje o tem, da v zadovoljstvu, celo v sreči svoja živetja živijo, in se
ta spornost izkazuje v številnih mašilih, od hrane in alkohola, prek potrebe po
biti-nekaj-posebnega in s tem tudi priznanega, všečnega, zavidanje
vzbujajočega, do nenehnega primerjanja lastnega materialnega s primerljivim
ostalih, pa še bi bilo moč ugotavljati, malodane v neskončnost, takšna mašila,
ki kot taka nikoli ne govorijo o zadovoljstvu, pač pa izključno o njegovem
nasprotju!
Ni komentarjev:
Objavite komentar