…
morala svinj.
sreda, 16. september 2026
torek, 15. september 2026
Dosti za danes!
Bentiš,
tudi bog ni vsega v enem dnevu naredil…
Več
kot polovico vej sem zvlekel na dno brega in jih zmetal prek (zaenkrat še vedno
stoječe) ograje, tik kupa za trohnenje, da jih bom kasneje, ko zaključim z »gozdarsko«-volovskimi
deli na tem koncu, morda, če bo po sreči, že jutri, zmetal na deponijo. Moram
pred tem še preostale veje iz Lilinega gaja pospraviti, pa spodaj je veter dva
kakija polomil in neko tanjšo akacijo ter natresel kup posušenih akacijevih vej
po tleh, tako da imam še kar za nekaj ur dela, preden se bom zaključnega
pospravljanja lotil. A za danes je več kot dovolj, le še pralni stroj bom
zagnal, po enajsti, ker se je lepa količina preznojene delovne oprave nabrala,
sicer pa – počiiiiteeeek!
V istem nečistem…
Govno
govnu se dopade,
govno
govnu le velja,
v
čistem mu vsa moč odpade,
v
čistem biti sploh ne zna!
Aleluja, in to na kvadrat!
Danes
sem imel srečo, celo dvojno! Pa ne tiste sreče s področja čustvovanja, sreče,
katero je moč opisati kot eksplozivno, kipeče veselje, o katerem bebci, ki o
svojih »srečnih« živetjih govorijo, očitno bolj malo vedo, pač pa…
Prva
sreča je bila v podobi okoliščin, naklonjenih mojemu razporejanju časa – malo
pred pol deveto se je Furij prikazal, pa sem ga zaprl v kuhinjo, se preoblekel
in pograbil dokumente ter ostalo šaro in tik po deveti sva že bila na veterini…
Druga
sreča pa se je izkazala s tem, da so moja prizadevanja, da je moje tolaženje
mačka delovalo, pa se je krepko manj in tišje oglašal, kot se je včeraj Hermo…
Zdaj
sem opravil s čipiranjem. Do nadaljnjega, do takrat, pač, ko bomo mi na vrsti,
za čipiranje. V kolikor bo »demokratični« primitivizem uspešno nadaljeval v
začrtani smeri.
Baje so za kritično mišljenje…
…
obenem pa bi vse, kar ni po-njihovo, zatrli. Dvoličnost?! Tudi, ampak predvsem
– živalska pamet.
Kratka stanka…
…
kakor bi se nekoč, dolgo nazaj, dalo tudi v podalpski senčnosti slišati, medtem
ko je zdaj, domnevam, da še vedno, izraz v uporabi bolj na srbskem, hrvaškem,
ne vem, morda tudi bošnjaškem govornem področju…
Sredi
dneva sem se lotil urejanja Lilinega gaja. Veter je itak en kaki pri tleh iz
živetja odrezal, jaz sem, že poprej, posušeno slivo odstranil, danes pa še
medeno in vinogradniško breskev ter žižulo. Obe breskvi sta, bolj kot ne,
životarili, žižula pa… ni me prepričala, s svojimi plodovi, tudi Mali niso
všeč, pa je služila samo v dva namena, da sva se krog nje lovila, in da je
delala senco figi, katero sem lani posadil vedoč, da bom trnovito zadevo
odstranil. In zdaj bo figa imela sončno kopel malodane ves dan…
Malo
premora sem si omislil, kasneje pa bom zastavil z vlačenjem odžaganih vej,
velik kup se jih je nabral, v smeri deponije.
Bog-ne-daj…
… o grdem
grdo govoriti! Njim je namreč grdo samoumevno, neizogibno, pa boš ti grd, če
boš njihovo samoumevnost kritiziral!
Nikar se bati…
… za
nemoralnost, za pokvarjenost niso odločujoči tujci, je domačih »poštenjakov«
več kot dovolj.
Naročite se na:
Objave (Atom)