Če kdaj
boli, ko rad imaš,
boli,
ko prazno prepoznaš,
ko sam
bi dal, prav vse bi dal,
a si
odveč postal…
Kako
boli, ko rad imaš,
ko več
v očeh se ne zaznaš,
ko v
njih izgine ves sijaj,
le led
za vekomaj…
Kako
boli, hudo boli,
ko še
nasmeha zate ni,
in
upaš, butec, dolge dni,
da
znova se zbudi…
Kako
boli, prav vse do dna,
ko ljubo
bitje te izda,
si pred
nogé mu dal srce,
ga
poteptati gre…
Kako
boli, kako pekli,
ko
pljuvat ti v obraz hiti,
a vse,
kar vedno si počel,
le to
je, da si grel…
Kako
boli… ma, naj boli,
dobiš,
kar si zaslužil si,
ko
mlatil bi, iz dneva v dan,
bi bil
vsaj v strahu spoštovan!
Ni komentarjev:
Objavite komentar