Nisem vsakdo

Nisem vsakdo, da bi me med »vsakdo« tlačil,

sem drugačen, in ta »vsakdo« nimam rad,

bi si z njim svoj svet popačil,

sebe z njim bi znal končat…

 

Nisem vsakdo, pa neumno je želeti,

da med »vsakdo« tvoj bi tudi jaz dospel,

naj ti »vsakdo« raje sveti,

daje, kar bi rad imel…

 

Nisem vsakdo, cesta mi nikdar ni ljuba,

ne sebičnost z nje, in ne nagon preklet,

sem, morda, popolna zguba,

a vsaj čisto znam živet…

 

Nisem vsakdo, nisem bil, ne bom nikoli,

le nek boljši zmore meni biti pot,

če ti prija, kar izvoli,

le čim dlje, čim dlje od tod.