Bravo, uspelo ti je!

Kar nekaj časa sem se »bal« oktobra. V njem namreč avto na servis vodim, in registracijo podaljšujem. In ko je začelo v vozilu »nekaj« šklopotati, celo piskati, sem se ga »bal« še toliko bolj, saj sleherno popravilo tudi po dodatnem denarju kliče…

 

Od pomladi, pa do jeseni, imam nekako razporejene zadevščine, ki ne sodijo v vsakdanjost. Ne vem, od nekega zavarovanja objektov, prek skrbi za nabavo drv, do omenjene registracije. Morda bi se nekomu zdeli zneski, s katerimi se izkazujem, ob urejanju teh, nevsakdanjih zadev, »nou problem«, ne vem, jaz jih, ob svoji pokojnini, ne zmorem zlahka obravnavati.

 

Izkazalo se je, da je oktober, po vprašanju nekih dodatnih stroškov, še bolj zobat, kot sem, dva meseca nazaj, predvideval, da bo…

Ja, tudi tisto Astridino oglašanje je imelo svojo ceno. Pozabil sem na obisk dimnikarja. Niti pomislil nisem na sterilizacijo mačke, kaj šele na to, da se bo Malo, spet, za nekaj časa, znašlo v Ljubljani, in bo treba gorivo točit! Ko bi bila tu, še vedno ne bi niti do-lučke prispel, in bi Astrid, morda, šele tam, nekje sredi novembra žejo gasil…

 

Kakorkoli že, danes je tudi posoda za gorivo do vrha polna, položnice poravnane, in tudi za hrano sem poskrbel, do konca prihodnjega tedna, in zlasti za čas, ko bo malo tu. Registracija, sterilizacija, dimnikarizacija… pa so že za hrbtom. In ko sem sedel, po povratku iz doline, da izdatke vpišem, ter ugotovim stanje na računu, sem si drznil, s krepkim olajšanjem, ugotoviti, da mi je uspelo! Uspelo mi je, z eno samo pokojnino, mojo, premagati mesec, ter, ob vsem tekočem, in sprotno poravnavanem, obvladati tudi te enkratne stroške, dodatne, ki so se, v seštevku, izkazali skorajda v višini pokojnine. Ko se ne bi štiri mesece, vsaj, pripravljal na to, in še malo bolj pas-zategoval, kot ga zategujem sicer, bi bila katastrofa, vsaj meni. Tako pa…

 

Že res, da bom imel še nekaj, čim manjših, stroškov za poslednje tri, štiri dni tega meseca, že res, da nameravam, verjetno jutri, nabaviti dve posodi, in ustrezno količino zemlje, da limonovec in kumkvat presadim, a menim, da bom, kljub temu, mesec zaokrožil s »pozitivno ničlo«…

 

Ja, ko sem evidenco uredil, obstoječe ugotovil, me je prijeten občutek obiskal, in sem si čestital: bravo, uspelo ti je, si na – nič!