Sine preučuje bogomolke…

Pravzaprav eno samo. Ima jo v terariju, in celo nekaj jajčec je izlegla, pa jih bo, prek zime, na hladno dal, da se bodo mladiči v živetja napotili nekje v maju, ko se bodo temperature zraka nekoliko ustalile. Tako se je podučil, da se dogaja, v t. im. naravi, in tako namerava tudi sam upoštevati, in ravnati. Celo elektronski mikroskop je nabavil, in bo, tako vsaj pravi, bogomolko mamo, ko se, pred zimo, poslovi s tega sveta, in se v bogomolsko večno lovišče odpravi, malček odpiral in narazen deval, jo seciral, da bi do skrivnostnih bogomolskih globin dospel…

 

Tudi sam sem, in to brez elektronskega mikroskopa, obenem pa kar dolgo časa, bogomolke in bogomolce proučeval. Tudi tiste, katerih bogovi, h katerim molijo svoje tačke, povsem posvetne podobe zasedajo, denimo podobe denarja, položaja, naziva, bivališča, avtomobila, blagovne, po možnosti modne znamke… Ti bogovi, posvetni, so namreč krepko močnejši, od tistih, ki nekje, na nekem lepem oblaku, tarok igrajo! Pa k njim bistveno bolj molijo, in se jim priporočajo. In zmorejo, ti bogovi, celo čudeže delati, ko poštene v nepoštenih obrazih kažejo, moralne v nemoralnih, pridne v preračunljivih…

 

In sem jih tudi seciral. Resda ne z nekimi skalpeli, pač pa zgolj z besedami, s pogovori, motreč, obenem, tudi njih ravnanja. In se upam trditi, da sem jim vse do dna njih plitkosti segel, in ničesar posebnega, omembe vrednega tam našel. Razen tiste običajnosti, povprečnosti, bolj kot ne sami sebi namenjene.

In sem tudi zabeležke (s)pisal, o najdenem, jih celo prek stotih strani razvlekel, četudi bi se dalo, nekemu ne-običajnemu, že z besedo »nič« opisati, vsebino niča.

 

In me je v dobro voljo spravil, sine, ko me je s svojimi namerami seznanjal, in z njimi sebe kot nekaj ne-običajnega izpovedoval, ker – ne zanima ga biologija, kot veda, le… bogomolko je ujel, jo v terarij spravil, in bi rad nekaj malega več o njej vedel. In jo ugotavlja tudi sedaj, za časa njenega miganja, ter se sprašuje o vzrokih, radi katerih do njegove roke nikakršne agresivnosti ne izkazuje, niti v bran svojega gnezda, kadar seže k njej, da ji neko muho, ali drugo podobo "piknik" hrane ponudi… ko ga bo uščipnila, bo ugotovil, da nižje razvita bitja ne zmorejo neke vdanosti čutiti, in izkazovati, in je zgolj od okoliščin odvisno, to, če usekajo ali pak ne.

 

Ja, za njegovo bogomolko zagotovo ni moč trditi, da se z dvoličnostjo izkazuje.