Glava…

Kar danes mi je narediti,

to jutri gre puhteti,

gre nekim sencam zgolj slediti

in vanje se odeti,

pa bržčas pravšen zmore bit

razširjen nič-početi,

užitke neke zgolj lovit

in dobro se imeti…

 

Čeprav… ko bi vsi tako,

bi slaba se pisala,

odela tema bi Zemljó,

jo v svoje klešče dala,

pa vsak korak bi iz votlin

bil tvegan in strašljiv,

in preden čas bi šel v spomin,

bi že se izgubil…

 

Ne, ne bi dobro brez glavé,

ki tu in tam se kaže,

čeprav neumnost nadnjo gre,

da kvari ji, umaže,

želodec nima te moči,

čeprav mu rit pomaga,

da zvezde, upanja budi,

in da zidake zlaga…