Prekleta zver!

Prekleta zver! Spod ovčje dlake

vse bolj zobovje razkazuje.

Potuhnjenost jo je minila

odkar je palica šla v kraj.

Zdaj v šir poganja se v korake,

prav vse človeško ji je tuje,

po svoje svet bi spremenila,

vrnila ga daleč nazaj.

Prekleta zver! Trda v betice,

brez duše je in brez srca.

So onemele rajske ptice,

bodočnost v blatu se konča!