Kaj bodo (drugi) rekli…

… stavek, pogosto slišan med občimi, med njimi, ki ne premorejo osebnosti, potemtakem tudi osebne suverenosti ne, med njimi, ki ne premorejo etičnih meril, da bi jim le-ta bila živetvena vodila, med njimi, ki ne premorejo lastne vrednosti, pa tako svojo »pravilnost«, kakor tudi »vrednost«, iščejo v očeh drugih, sebi enako – nevrednih.

Kakopak, tako iščejo takrat, kadar jih, ob neki njim pomembni priložnosti, nagoni ne poženejo v izkazovanja…

 

Osebno mi za njihova mnenja ni mar, kajti – če njih ne morem spoštovati, kako bi mi lahko bila njih mnenja merodajna?!

 

Vse življenje sem prisluhnil mnenjem boljših-od-sebe, in tistih, katere imam, ali pa sem jih imel, rad. Z leti, z osebno rastjo, se je število takšnih krčilo, in tudi moj prisluh določenim mnenjem je postajal vse bolj pogojen, sedaj pa…

Sedaj pa se mi ta njihov kaj-bodo-rekli, še bolj kot poprej, zdi sila ubog.