Ne
zameri, Galileo,
so te
jeli razjeziti,
a so
le ničeve biti,
ki do
sranja zgolj dospejo,
živce
so cefrat ti znali,
pamet
večna je nadloga,
zunaj
krožna, kakor žoga,
znotraj
pa prepiha vali…
Ne
zameri, Galileo,
danes
ti tvoj prav priznajo,
pa
čeprav še vedno znajo
vedeti
česar ne vejo,
Sonce
jim še vedno vzhaja,
pamet
vselej je ploščata,
znanje
vre ji iz podplata,
pa
pri tleh nizko ostaja…
Ne
zameri, so le beda,
ki,
neumna, vedno blodi,
kadar
pot »napredka« vodi,
da se
Svet na njej seseda.
Ni komentarjev:
Objavite komentar