Pri
mnogih vsebinah, katere predvajajo prek televizijskih programov, je moč opaziti
opozorilo, da oddaja ni primerna za otroke do, na primer, dvanajstega leta
starosti, pa naj jo zaradi tega gledajo v prisotnosti staršev oziroma skrbnikov…
Takšno
pojmovanje »ureditve težave« je izkaz – največjega možnega kretenizma! Čemu
tako menim? Pojasnim…
Kot
prvo – kateri »strokovnjak« tako dobro pozna otrokovo »dušo«, da ve do katere
starosti utegne le-ta biti prizadeta, zlasti radi tega, ker občutljivost taiste
»duše« oziroma njena (ne)zmožnost branjenja pred škodljivostmi ni odvisna
neposredno od starosti otroka, pač pa predvsem od njegove zasnovanosti
(razumska ali nagonska), od okolja, v katerem živi (potemtakem od doživetega,
izkušenega, spoznanega) in od »vzgojenosti«, od tega katere vsebine so mu kot
svete priučene, katere pa ne!
Kot
drugo – VSE, kar zaznavamo (v okolju) SE VPIŠE v podzavest, dobesedno vse, pa
če se tega zavedamo ali pa, večinoma, ne! To, bojda, »strokovnjaki vedo«, pa
radi tega ni prav nič čudnega, mar ne, da opozarjajo na
preveč-neprimernega-v-okolju, obenem doživljanje tega neprimernega dovoljujejo,
kakopak ob spremstvu staršev oziroma skrbnikov…
Kot
tretje – povprečen starš oziroma skrbnik je, dobesedno, in zlasti po teh ter
takšnih vprašanjih, popoln runkel! Takšni runkli prevladujejo tudi v zdravstvu
(tudi na področju psihičnega/duševnega zdravja), v centrih za socialno delo, v
raznih svetovalnih službah, runkli, ki so se (za razliko od povprečnega starša
oziroma skrbnika) o takšnih stvareh celo učili, a so se naučili zgolj –
ponavljati definicije, opredelitve, OBRTNO ravnati v primeru določenih (po
možnosti celo NEpravilnih) ugotovitev, medtem ko obravnavanega sploh ne
razumejo, pa tudi vedeti o njem ne morejo! Z drugimi besedami: jalova je
prisotnost starša oziroma skrbnika, zlasti v primeru, da taisti dovolijo
otrokom gledati tisto, česar pravzaprav sploh smeli ne bi!
Kot
četrto – vse, kar se vpiše v podzavest, v njej tudi ostaja, vseživetveno, in
večina tega zmore škodno delovati. Da pa deluje, o tem ni dvoma, ne nazadnje –
že bežen pogled v okolje priča o mnoštvu fotokopiranih, ki, vsi po vrsti, isto
in enako vrednotijo ter »spoštujejo«, in se, vsi po vrsti, na iste in enake
načine tudi izkazujejo. V okviru tistega »zdravega duha v zdravem telesu«,
seveda…
Ni komentarjev:
Objavite komentar