V svetu človečnjaštva...

Tako v socializmu, kakor v kapitalizmu, pravica ni neomejena. Ne sme biti, žal...
Kapitalizem bi bil, ko bi temeljil dejansko na tistih "pravih" zmožnostih, celo pravičnejši sistem, a kaj, ko je absolutna večina nenačelna, potemtakem nemoralna, pa...
Tako se socializem kaže kot, domnevno, pravičnejši, saj "pravico" razporeja širšemu obsegu občestva, zaradi česar - izkazuje krivičnost do vseh, ki so nad povprečjem, po svojih zmožnostih, tvornosti, tudi odrekanju, čeprav...
Svet je svet, natanko takšen, kakršen je, in dokler bo absolutna večina človečnjaška, do takrat pravice ne bo. Bodo le nagoni, nenačelnost, nemoralnost. In nenehni konflikti.

Brez bebcev bi bil svet normalen, tako stran od običajnosti.

So vsevedi. Pardon, vsejedi.

Edini, katerim Narava kar tako da "modrost", so - butli.

Tudi s Kokijem sem se pogovarjal.
Imel je majhno bučo, a je, kljub temu, govoril.

Iz kamna prst, iz prsti kamen.
Iz butlov butli, iz butlov butli.

Delajo, da lahko "živijo". Jaz, tepec, pa ne znam živeti brez da bi delal.

V Naravi vlada hierarhija.
Med ljudmi zmore obstajati v svoji dokaj ohlapni podobi.
V preostalem, večinskem "človeštvu", pa brez nje ne more biti reda.

Uroš Vošnjak, Za listom list

Moja demokrata

Posnetek je sicer nastal, ko sta bila, med posameznimi obdobji prizadevanj za človekove pravice in svoboščine, na zasluženem oddihu, a sta, kljub temu, prava drekača. Vendar, zagotavljam, za njima drekanje ne ostaja tako, povprek...

Saj ni res... pa je!

Ko se človek ne bi odpravil, s področja južne Afrike, na pot prek sveta, bi bil danes jug Afrike svet miru in blagostanja, svet neslutene tehnične razvitosti, medtem ko bi bil preostali svet, še vedno, svet človečnjakov in kamene dobe. Tako pa... kar človek ustvari, to “preostali svet” bodisi uniči, bodisi uporabi za uničevanje.

Kot "ping-pong"...

Tudi “ping-pong” žogica zna z leve na desno... in nazaj... in nazaj... in nazaj...

In bi, ko bi znala govoriti, tudi “ping-pong” žogica porekla tisti “ko bi takrat imela današnjo pamet”...

A kaj, ko (tudi) “ping-pong” žogica ne ve, da pamet, sama po sebi, ni prav nič posebnega.

Uroš Vošnjak, Mica an nena pica an gasilska veselica