Domoljub

Dan za dnem korak ti krene,

dan za dnem v šir sveta,

kamorkoli te požene,

v srcu vselej si doma,

čez ovire, čez prepreke,

med obete, med skrbi,

vodijo te misli neke,

ti nikdar brez doma ni…

 

Že ko se ti zbujal dan je

si se v željah mu razdal,

z njim delil si svoje sanje,

z njim si pota tlakoval,

kamorkoli se podajaš,

kamorkoli greš živet,

vselej zvesto mu ostajaš,

z mislijo si nanj prežet…

 

Z njim sanjariš svoja leta,

z njim zastavljaš vsak svoj dan,

pesem prav nikdar izpeta,

spod nebeških vseh poljan,

naj ti v veselje šine,

naj se v žalost boš podal,

prav nikdar ga za skomine

drugemu ne boš prodal…