Kadrovske čistke…

Kadar pokvarjena bitja kreirajo družbeno »moralo«, takrat le-ta ne more biti drugačna kot – pokvarjena, smrdljiva, skratka povsem naravna… za nagonska bitja.

 

Obstajajo »poštenjaki«, »pravičneži«, borci za, pa povejmo po pravici, lastne riti, ki o sebi pojma nimajo, »vedo« pa, kako bi bilo potrebno svet urejati! Obstajajo, povsem nemoralni, bolje: sprijeni, z dvojnimi merili, in z ravnanji, ki o ničemer drugem ne pričajo, kot o govnih, ki se z njimi izkazujejo…

 

Kadrovske čistke. Zadeva, ki zna biti sila sporna, celo nedopustna, ali pa, začuda, popolnoma nasprotna, odvisno od okoliščin, v katerih potekajo, od načina, na katerega potekajo in od namena, od vzrokov njihovega potekanja. Potemtakem ni moč kar tako, enoznačno govoriti (tudi) o teh kadrovskih čistkah, obenem pa je nedopustno, oziroma bi takšno moralo biti, neko govorjenje, ki se izključno z neresnicami, s pokvarjenostjo, z bebavostjo izkazuje…

 

Kadarkoli je dospel do pozicije moči, se je Janša s kadrovskimi čistkami izkazal, in to na veliko, toliko, da vse ostale vlade skupaj bržčas niso toliko kadrovskih vprašanj »uredile«. Povsod, kjerkoli je mogel, je ne-njegove odstranil in njegove nastavil, kar je, v kolikor zadeve POTEKAJO KOREKTNO, skladno z etiko oziroma zakoni, in predvsem v DUHU OBČE KORISTI, celo pravilno, kajti – če prevzameš neko zadolžitev, neko delo, in zanj potrebuješ ustrezno ekipo, ni vrag, da te ekipe ne boš sestavil iz tistih, katere poznaš, za katere veš, da ne bodo tvojih prizadevanj minirali… zlasti v svinjaku, v katerem (tudi) čredna pripadnost pomeni krepko več, kot pa pomenijo morala, čast, korektnost, poštenost (ki, mimogrede, ničesar ne pomenijo!)…

 

Da, prav je, načeloma, seveda. Tudi sam, ko sem prevzel mesto direktorja, nisem neke popolne »demokracije« dopuščal. Ne nazadnje sem jaz odgovarjal za posledice odločitev, ne nazadnje sem jaz bil tisti, ki je neke poslovne načrte, strategije (s)koval, jih upravnemu odboru zagovarjal, in – ne nazadnje so mene izbrali za odločanje, ne kolektiva, vendar…

 

Ko nisi več v vladi, ko NAJ ne bi več odločal o državnih zadevah, z izvedbenega vidika, takrat se, pač, moraš sprijazniti s tem, da bo tudi drug, ki je odgovornost sprejel, hotel svoje namere, celo obljube, uresničiti, da bo tudi drug vedel, da mu je to moč narediti samo s pomočjo tistih, ki tako kot on sam razmišljajo, da – mu ne bo prav nič v pomoč, če bodo v vseh odločujočih porah državnega sistema »tvoji« ostali, celo takšni, ki bodo poskušali onemogočiti namere novo vladajočega! In tega ne bodo počeli radi tega, ker bi bilo po njihovo pravilno, pač pa zato, ker so »tvoji«, ker tebe, in s tem tudi sebe, želijo na pozicijah moči, na pozicijah sebi in zase pridobivanja, zato pač, ker so, tako, kot si tudi ti, povsem nemoralni, posledično neprofesionalni!

 

Da, verjamem, da je potekalo, verjetno še vedno poteka, »čiščenje janšizma«… tako, kot je potekalo tudi čiščenje ne-janšistov… a taisto bi tudi sam počel, še več, ko bi bilo moč, kakopak – vsa butasta, vsa nemoralna in pogoltna, nesposobna bitja, ki kakršenkoli položaj zasedajo, v politiki, v gospodarstvu, kjerkoli, bi odstranil, in to za večno, vendar na temelju zakonov, na temelju vsebine, dejstev… ne na temelju nisi-naš, kakor to vsi, z Janšo na čelu, počnejo!

 

Ni lepo, res ni lepo… kadar se z dvojnimi merili izkazuješ, le o svoji neetičnosti, o svoji bebavosti, primitivnosti izpričuješ. Pravzaprav ni lepo to, da živimo v časih, v katerih, vsestransko gledano, ničevost sebe vsevprek odraža, in s seboj kvari, vse, kar ji je pokvariti moč.