Skrbi
za pestritev časa, in to dobro skrbi, pa z olajšanjem občutim sleherno
odpravitev nekega dela…
Pomivanje
posode, pripravljanje obroka, ma, karkoli – ničesar mi ni moč v enem opraviti,
brez prekinitev, vedno njene želje posegajo vmes, in včeraj…
Že
nekajkrat sem prekinil s pomivanjem posode, ko zaslišim, da želi jabolko.
Na
pultu je, vzemi ga.
Ne,
tistega na drevesu bi rada.
Tega,
ki je na pultu, sem včeraj ubral, popolnoma enako je tistim na drevesu.
Ne,
tistega na drevesu bi…
Dobro,
znova umij in obriši roki, preobuj se pa – hajd na breg…
Dve
sem utrgal, lepi, veliki, sladki. Drugačni tudi biti ne moreta, ko se tako
svetita v kričeče rdeči svoji zrelosti…
Bila
je vesela, ko ju je dobila, vendar… od včeraj, pa do danes, se je njena želja
izkazala tako, da – mejduš, še osa bi večji ugriz naredila!
Ni komentarjev:
Objavite komentar