Bolj
kot so skromni, v glavah, posledično v dušah in zmožnostih, več želijo. Na prvi
pogled je takšno stanje nerazumljivo, skregano z dejstvi, a je zares povsem
drugače kajti – ko je kozarec do vrha poln, takrat se vsaka kapljica prelije,
in odnaša, bolj kot prinese, kadar pa je prazen, celo brez dna, takrat se
napiti ne more…
Če te
ne opazim v tvoji neopazni nič-posebnosti, bom, morda, opazil perje, s katerim
se skušaš okititi. Resda tebe še vedno ne bom videl, vsaj drugače ne, kot v podobi
nekega stojala, na katero perje obešaš, pa mi bo pogled, morda, samo do perja
dospel, vendar – ker ga je moč vsepovsod videti, mi tudi ono nekega zanimanja
ne bo vzbudilo, kaj šele da bi mi o neki vrednosti, svoji, govorilo…
Različne
podobe obstajajo v Naravi, med njimi so tudi neke napihovalke, denimo ribe,
žabe, ampak – bolj kot se napihnejo, več je samo zraka v njih, na koncu
ugotoviš, da prevladuje. Še huje, da, z izjemo zraka, drugega niti opaziti ni…
Pij
malo, pij dobro. Zanje ne velja. Za dobro se je treba potruditi, pravzaprav
moraš najprej sploh vedeti, kaj to je. Pa je bolje veliko, in brozge…
Ni komentarjev:
Objavite komentar