Jutro je vzelo…

Besede sem sanjal.

So v noč me peljale,

v papir so se tkale,

a sem jih odklanjal,

češ – jih bom raje z jutrom lovil…

 

Nenehne, in vztrajne,

povprek so hitele,

kot vrelec so vrele,

nemirnost pa vanje,

pa sem prav zato jih podil…

 

Bo jutro pisalo!

A se ne izide,

če ni ti ko pride,

jih z jutrom nič več ni ostalo…