Pred
spanjem mi je pripovedovala o svojih sanjah, takšnih, kakršnih tu, zaenkrat
vsaj, nikoli ni sanjala, o pošastih, in prepričuje, sebe, mene, oba, da pošasti
ne obstajajo…
Ne,
Sonko, ne obstajajo, ji pritrjujem… in v neizreku zadržim tisti dokler jih, v
vsej njihovi brezdušni pokvarjenosti, ne spoznaš.
Ni komentarjev:
Objavite komentar